Celovito ureditev varstva prijaviteljev kršitev ureja februarja sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev.
Strokovnjak za Zakon o zaščiti prijaviteljev poroča, da so s tem zakonom uvedeni pomembni ukrepi za zaščito posameznikov, ki pogumno prijavijo kršitve v svojem delovnem okolju, ne glede na to, ali gre za zasebni ali javni sektor.
Nov zakon obravnava široko področje prijaviteljev
Zakon široko zajema in varuje prijavitelje, ki razkrijejo informacije o nepravilnostih ali kršitvah zakonodaje v Republiki Sloveniji znotraj svoje organizacije. To zakonsko določilo velja za vse organizacije, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev.
Obveznosti za zavezance v zasebnem in javnem sektorju
Zakon določa obveznosti za subjekte tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zavezanci so dolžni v zakonsko predpisanih rokih vzpostaviti poti za prijavo kršitev. Za pravne subjekte z zaposlenimi od 50 do 249 je rok določen do 17. decembra 2023, medtem ko morajo pravne subjekte z več kot 250 zaposlenimi in zavezance v javnem sektorju zakonske zahteve implementirati v 90 dneh od uveljavitve zakona, do 23. maja 2023.
Prijavitelji – ključna vloga v razkritju nepravilnosti
Prijavitelji so posamezniki, ki delijo svoje znanje o morebitnih nepravilnostih v organizaciji. Motivirajo jih zavezanost javnemu interesu in želja po izpostavljanju kršitev. Zagotavljanje njihove varnosti in anonimnosti sta ključna vidika, ki ju nov Zakon o zaščiti prijaviteljev močno poudarja in izboljšuje. S tem se spodbuja večjo odgovornost v organizacijah ter krepi zaupanje v procese razkrivanja nepravilnosti.
Nezakonite dejavnosti v organizaciji
Nezakonite dejavnosti, zlorabljena integriteta in zlorabe prava so pojav, ki se lahko pojavi v kateri koli organizaciji, ne glede na to, ali je ta organizacija zasebna ali javna, velika ali majhna. Te dejavnosti lahko prevzamejo različne oblike, kot so korupcija, goljufije, poslovne napake ali malomarnost. Če se takšni dogodki ne obravnavajo pravočasno, lahko povzročijo resno škodo javnemu interesu.
Vloga prijaviteljev pri odkrivanju nepravilnosti
Posamezniki, ki so zaposleni v organizaciji ali z njo sodelujejo pri svojih poklicnih aktivnostih, so pogosto prvi, ki izvejo za takšne nepravilnosti. Posledično imajo privilegiran položaj, ki jim omogoča, da obvestijo tiste, ki imajo moč in pooblastila za reševanje teh težav.
Pomembnost prijaviteljev in njihova zaščita
Prijavitelj, pogosto znan tudi kot žvižgač, je oseba znotraj organizacije, ki se odlikuje z visoko stopnjo integritete in etičnosti ter razkrije kršitve, ki se domnevno pojavljajo v organizaciji. Te kršitve lahko zajemajo nepošteno ravnanje, neetično vedenje, diskriminacijo, neprimerno obnašanje ali celo nezakonite dejavnosti. Zaščita prijaviteljev in ohranjanje njihove anonimnosti sta ključnega pomena za njihovo varnost in spodbujanje poštenega delovanja organizacije. Nov Zakon o zaščiti prijaviteljev prinaša pomembne spremembe in izboljšave na tem področju, kar je korak naprej v boju proti nepravilnostim v organizacijah.
Integriteta v organizaciji in njen pomen
Integriteto lahko razumemo kot lastnost, ki označuje celovitost, skladnost, pristnost, poštenost in verodostojnost nekega subjekta, bodisi posameznika bodisi organizacije. Organizacija, ki deluje z integriteto, ne le da ima zaposlene posameznike z integriteto, temveč tudi deluje v skladu z etičnimi normami, ki so zapisane v etičnih kodeksih organizacij, in veljavnim pravom. Takšna organizacija vzpostavi mehanizem za zaznavanje morebitnih kršitev, kar omogoča njihovo pravilno identifikacijo in odzivanje nanje. Integracija integritete v organizacijo omogoča, da ta deluje v popolnem skladu z moralnimi in pravnimi načeli, kar koristi tako posameznikom kot tudi sami organizaciji. Zakon o zaščiti prijaviteljev predstavlja pomembno sredstvo za zaščito integritete v organizacijah.
Žvižgaštvo kot učinkovit ukrep za razkrivanje nepravilnosti
Žvižgaštvo ali prijaviteljstvo je ena najučinkovitejših metod za odkrivanje nepravilnosti, ki vplivajo na družbo kot celoto. Zakon o zaščiti prijaviteljev predstavlja ključno orodje za zaščito teh prijaviteljev. Pri tem je ključna vloga integritete, saj oseba z integriteto izraža svoja prepričanja in ravna skladno z njimi, v skladu z moralnimi normami in veljavnim pravom. Po oceni Evropske komisije izguba potencialnih koristi zaradi pomanjkanja zaščite prijaviteljev samo na področju javnih naročil znaša od 6 do 10 milijard EUR na leto.
Pomen zaščite prijaviteljev na ravni EU
Zaščita prijaviteljev ima velik pomen na ravni Evropske unije. Prijavitelji igrajo aktivno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju škode, ki lahko škoduje javnemu interesu. To vključuje goljufije, korupcijo, izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb ter škodo za zdravje ljudi in okolje. Prijavitelji ne bi smeli biti obravnavani nepravično ali izgubiti svoje službe zaradi svojih dejanj. Pogosto tvegajo svojo osebno varnost, ko prijavljajo nepravilnosti, zato je ključnega pomena, da so ustrezno zaščiteni.
Povračilni ukrepi in zaščita prijaviteljev
Povračilni ukrepi se pojavijo, ko delodajalec, običajno prek vodje, nadzornika ali administratorja, odpusti zaposlenega ali izvede druge negativne ukrepe zoper zaposlenega, ker je ta opravljal prijavo nepravilnosti. To lahko privede do fizičnega in psihičnega trpljenja zaposlenega, zlasti če so prisiljeni ostati na delovnem mestu, kjer se dogajajo dejanske ali domnevne kršitve.
Zakon o zaščiti prijaviteljev in njegov pomen
Zakon o zaščiti prijaviteljev je začel veljati 22. februarja 2023 in ima izjemno pomembno vlogo pri zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti v svojem delovnem okolju. Ta zakon celovito ureja področje varstva prijaviteljev kršitev, še posebej na gospodarskem in političnem področju, kjer je zaščita javnega interesa ključnega pomena. Zakon o zaščiti prijaviteljev postavlja obveznosti za subjekte v tako javnem kot zasebnem sektorju.
Posebni zavezanci in njihove obveznosti
Zakon zajema tudi subjekte z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj desetimi zaposlenimi, če opravljajo svojo dejavnost na posebnih področjih, kot so zdravstvo, ravnanje z odpadki, pridobivanje sekundarnih surovin in drugi okoljsko občutljivi sektorji. Ti subjekti morajo tudi vzpostaviti notranje poti za prijavo.